Hi!
Danes bo moj blog dolg, zato predlagam da si pripravite skodelico čaja in začnete uživati v branju. Blog sem želela skrajšati, ampak sem si premislila, saj bo ta blog tudi moj dnevnik in želim si zapomniti čim več zanimivosti. No pa začnimo ...
Moje težko pričakovano potovanje v London je za mano. Bilo je super, mega, fantastično in še dosti boljše kot sem si predstavljala. V London in Oxford sem se zaljubila na prvi pogled, vse te stare zgradbe z zgodovino, zeleni parki in zanimiva mešanica narodnosti so me očarale ter prepričale, da se bom v bližnji prihodnosti vrnila.
V četrtek zgodaj zjutraj smo se s prijateljicami odpravile proti Letališču Jožeta Pučnika in na poti nas je kar malo stiskalo v želodcu, saj smo naleteli na dolg zastoj zaradi nesreče. Vendar je na koncu šlo vse kot po maslu in smo imeli še čas za kavico. Po prihodu na letališče Stansted smo morale, kar poleteti čez letališče, da nismo zamudile našega prevoza do mesta. Odložili so nas na postaji Old street, kjer je tudi večja postaja za podzemno železnico. Na našo srečo so prodajali
Oyster card kar na tej postaji, kar je bilo zelo priročno, saj smo se lahko takoj podale dogodivščinam naproti. Najprej smo šle dvignit
London pass in karte za
Madame tussauds in
London eye, nato pa smo se odpravile proti hotelu. Moram priznati, da me je hotel presenetil, saj je bila soba velika, svetla in zelo čista. Že prvi dan smo šle v nakupovalni center
Westfield, ki je bil le 10 minut hoje od hotela, in na kavo (Pumpkin spice latte) v Starbucks. Presenetila me je organiziranost mesta, saj vse teče kot po maslu in ljudje res upoštevajo napisana in ne-napisana pravila. Lahko bi si jih vzeli z vzgled.
Naslednji trije dnevi so bili naporni zaradi ogledov, saj smo hotele uresničiti vse želje in si ogledati vse znamenitosti kot smo načrtovale doma (načrt lahko prebereš v blogu
LONDON #3). Zaradi hitre hoje in počasnega prestopanja v muzejih so trpela naša stopala in hrbtenice.
Kar hitro smo ugotovile sistem podzemne železnice, z avtobusi pa je bilo malo drugače, saj na isti postaji ne stojijo vsi avtobusi, ki peljejo v tisto smer. Zato smo morale velikokrat prečkati cesto in iskati pravo postajo, ampak je bilo zabavno in videle smo več Londona kot bi ga drugače.
Drugi dan smo si ogledale velikane Londona, ki jih vidiš na večini razglednic. Torej Big Ben in Westminstrsko palačo, Westminster bridge, Westminster Abbey, Buckinghamsko palačo in menjavo straže ter St, James Park, kjer smo srečale veliko rac, gosi in labodov; veverice pa so kar pozirale pred fotoaparati radovednih turistov.
Po dopoldanskih ogledih smo se usedle na ladjico in se odpeljale do Greenwicha. Na ladjici smo si iz Temze ogledale veliko znamenitosti. Vožnja je bila vodena in "vodič" je na ladji pripovedoval zabavne zgodbice o zgradbah, kako so nastale in kaj naj bi predstavljale. Na Greenwichu smo si ogledale ladjo Cutty sark, nulti poldnevnik, park, mesto in tržnico. Na pozno kosilo smo šle v stari pub Mash and pie in jedle za Greenwich značilne mesne pite s pire krompirjem.
Tretji dan smo si najprej ogledale
Tower of London in
Tower bridge. Pred Tower of London je bilo "posejanih" preko 880.000 rdečih makov, v spomin padle v prvi svetovni vojni. Najbolj me je presenetilo, kako velik je Tower od London, saj sem si predstavljala, da je to le en stolp ne pa celo mesto za obzidjem. Za obzidjem je več zgradb, v katerih so različni muzeji, in sicer muzej oklepov, kraljičinih draguljev, živali, ki so jih imeli kralji in stolp mučenja. Po ogledu smo nadaljevale našo pot proti
St. Paul Cathedral, ki je bila odprta in zastonj, ker je bila nedelja. Katedrala je čudovita in zelo mirna. Je bilo prav lepo vsaj za nekaj minut oditi iz hitrega in glasnega zunanjega sveta v mirno in tiho katedralo. Vse njihove cerkve so mi všeč, ker so preproste (ni veliko zlatega okrasja) in izklesane iz belega kamna. Nato smo nadaljevale našo proti Covent Garden-u, ki smo si ga ogledale zelo na hitro, saj smo bile že utrujene in lačne. V pubu Globe smo jedle Sunday roast. To je značilna jed, ki jo jedo Angleži za nedeljsko kosilo. Po kosilu smo si ogledale razstavo v Narodni galeriji (
National gallery). Galerija me je zelo navdušila, ne samo z slikami, ampak tudi s samo arhitekturo, saj so se spreminjale barve zidov in stropov v skladu z obdobjem nastanka slik. V tej galeriji bi lahko preživela cel dan, saj je res čudovita, zanimiva in ti daje navdih. Dan smo zaključile z nakupovanjem na Oxford street. Pot nas je zanesla tudi v trgovino
Victoria`s secret, ki me je očarala, saj je res nekaj posebnega, kot nekakšen moderen muzej lepega in dragega perila. :) Na poti na večerjo smo čisto po naključju videle tudi
Liberty.
Sledil je četrti dan in zadnji dan ogledov z London passom. Jutro smo začele z vodenim ogledom Shakespearovega gledališča
Globe, ki j je vodička na nevsiljiv način podala zgodovino nastanka tega že tretjega Globa in mi vzbudila željo po ogledu predstave. Po tej zanimivi in kulturno obarvani uri smo pot nadaljevale v
Tate modern (moderna galerija), ki je bila nekaj posebnega in eksponati v njej so bili včasih čisto nerazumljivi mojemu umu. Po ogledu 4 razstav in popiti kavi, smo nadaljevale pot proti
Kensingtonski palači, kjer je živela princesa Diana. Ogledale smo si razstavo oblek, ki so jih nosile princese in kraljica Elizabeta ter prostore kraljice Victorie. Palača stoji v lepem predelu mesta South Kensington in gleda na Hyde park. Po kosilu smo si ogledale še
Natural history museum in dinozavre ter Harrods. Sončni zahod smo si ogledale na udobnih ležalnikih v Hyde parku, saj so nas noge bolele od celodnevnega potepanja po mestu.
Peti dan smo se z Oxford tube odpeljale v univerzitetno mesto Oxford. Oxford je dosti manjši in bolj angleški kot London. Mesto je bolj počasno, čeprav že vedno živo in polno ljudi. Po mestu smo se odpravile peš in si ogledale nekaj znamenitosti mesta. Obiskale smo tudi dve fakulteti, ki sta nas popolnoma očarali in zbudili željo, da bi študirale med temi starimi zidovi polnimi znanja in preteklosti. V mestni hiši smo srečale kustosa, ki je že obiskal Slovenijo in je bil popolnoma navdušen nad Bledom in Ljubljano. Tako vidiš kako majhen je svet. Na pokriti tržnici smo končno poskusile Fish and chips, ki je bilo zelo okusen in nič kaj masten. Po kosilu se je naš ogled Oxforda končal in odpravile smo se proti Londonu.
Šesti dan je bil najmanj naporen, a najbolj boleč za denarnico. Zjutraj smo si ogledale muzej voščenih lutk Madame Tausands. Slikale smo se s slavnimi in bogatimi ter videle kako smešno nizki ali visoki so nekateri zvezdniki. Po več 100 slikah smo se odpravile na vožnjo z London eye in si mesto ogledale še z višine. Imele smo srečo, da je ravno posijalo sonce in je bil razgled še lepši. Pred norim nakupovanjem smo šle na kavo v Pret-e-Manger, ki je prijetna kavarna z biološko prehrano (sendviči, solate).Nato pa še zadnjič na Oxford street in v napad na Primark. Po nakupih in večerji smo se malo žalostne ampak polne doživetij vrnile v hotel in začele pakirati kovčke, ki so bili nazaj grede veliko težji.
Zadnji dan smo na hitro pojedle zajtrk in odšle proti postaji, kjer nas je pobral avtobus in odpeljale smo se proti letališču. Ko smo vrnile Oyster card (po domače ostrigo) sem se začela zavedati, da je našega potovanja konec in kar stisnilo me je v želodcu. Čeprav se je vedno lepo vrniti domov na sončno stran Alp, pa je vseeno težko zapustiti mesto polno zgodovine, zanimivih zgradb in življenja.
Moram priznati, da me je presenetilo veliko stvari. Prvi šok so bile cene, saj so precej višje kot pri nas in na začetku je kar težko razumeti, da je ceneje če greš na večerjo v restavracijo kot če si kupiš sestavine v trgovini. Prijetno presenečenje je bilo kako so vsi prijazni in vzgojeni. Če ti na avtobusu povejo, da si pripni varnostni pas, to storijo vsi brez premisleka.
Navdušena sem bila tudi nad dobro organiziranim mestnim prevozom, saj ni možnosti, da se izgubiš, če si pozoren in prebereš table. Tako na podzemni železnici kot na avtobusu te opozorijo na naslednjo postajo in v katero smer se pelješ. Če so bile zamude, so nas takoj obvestili, kar je precej drugače kot pri nas.
Veliko krat smo imele srečo in smo doživele tudi stvari, ki jih nismo načrtovale, in sicer slišale smo bitje Big Bena, videle dvig London bridga, naletele smo na hišo Sherlocka Holmes-a.
Torej, da povzamem, London me je presenetil in prepričal, da se bom še vrnila in ga še bolj raziskala. Če bi imela priložnost bi z veseljem obiskovala fakulteto v Angliji oz. se zaposlila, saj je London le 2 uri z letalom vstran od domačega in znanega. Vsi, ki si želite obiskati London vam toplo priporočam, da to storite in uresničite svojo željo, saj vam ne bo žal.
