Živjo!

Sicer je minilo, že več kot en mesec odkar sem začela teči, ampak sem komaj zdaj našla čas za pisanje bloga. Od začetka maja do sredine junija sem imela urnik napolnjen z učenjem in ni bilo časa oz. sem bila preutrujena, da bi se usedla za računalnik in napisala blog. Kot sem že napisala v blogu Ko čokoholik začne teči, sem začela teči predvsem iz slabe vesti, da ne skrbim za telo kot bi mogla. Tako kot je vsak začetek težak, je bil tudi začetek moje tekaške poti težak in na začetku so me motivirali zunanji dejavniki kot so aplikacija RunKeeper, nova oblačila in prijateljice, ki so tekle in se počutile odlično. 

V preteklosti sem že poslušala s tekom, ampak ni bil zame, saj sem vedno tekla s prehitrim tempom in na koncu ostala brez sape in z bolečinami v trebuhu. Mislila sem, da bo tudi tokrat tako, vendar pa so mi predvsem pogovori s prijateljico o tem kako je ona začela s tekom pomagali, da sem se tokrat teka lotila drugače. Začela sem počasi, s počasnim tempom, takšnim da sem  še lahko govorila in prepevala ob glasbi. Prav tako sem se odločila, da bom na začetku delala na vzdržljivosti in ne hitrosti, torej da ni pomembno kako hitro pretečem tisti kilometer ali dva, ampak, da sem zmožna preteči in to brez izgube sape in bolečin v trebuhu. Ko sem šla prvič teč sem pretekla 5 kilometrov s tremi pavzami s hojo. Vem, bilo je pretiravanje ampak počutila sem se odlično, dihala sem lahko normalno, noge me niso bolele in čutila sem, da zmorem. Takšnega začetka vam ne priporočam, saj sem naslednji dan komaj vstala iz postelje, kljub temu da sem naredila strečing. Napaka, ampak po dnevu počitka sem šla zopet teč. Tokrat malo krajšo razdaljo in nekaj počitki med tekom. Po tem ko sem večkrat šla teč, pa so se mi pojavile bolečine v kolku. Kolk me je bolel tako močno, da sem komaj šla po stopnicah, vstala ali se usedla na stol. Takrat sem ugotovila, da delam nekaj narobe. Prvo se poskusila s daljšimi strečingi, ki sem jih našla na YouTubu in so pomagali, ampak vseeno me je po pretečenih 2 kilometrih še vedno bolel kolk. Nato sem si vzela dober teden počitka, predvsem zaradi kolka in pa tudi zaradi učenja. Ko sem malo raziskovala zakaj gre, sem ugotovila, da me kolk boli verjetno zaradi nepravilne drže pri teku. To sedaj poskušam popravljati (YouTube je moj vir informacij in trener). Zanimivo je, da bolj ko se poglabljaš v tek, vidiš da je tek skupek fizike, mehanike in anatomije ter da je dobro, da poleg teka vključiš tudi druge vrste vadbe (vaje za moč), saj s tem utrdiš mišice, saj ti pomagajo pri drži med tekom, prav tako pa se zmanjša možnost za poškodbe.    

Kljub temu, da včasih čutim bolečine v kolku ali mečih, vseeno po dnevu ali več počitka zopet obujem tekaške copate in grem v naravo na svež zrak. Moja motivacija več ni samo zunanja, ampak tudi notranja, saj se veselim teka in zdi se mi, da sem že doživela slavno sproščanje endorfinov med tekom. Ta občutek je res izjemen, saj se zdi, da si vsega zmožen. In ravno to mi je všeč telesni aktivnosti, da če nekaj počneš zaradi sebe in te veseli, potem uživaš v tem in ti to daje motivacijo za naprej. Dobiš pa tudi dodatno energijo, za premagovanje vsakodnevnega stresa. Zame je tek tudi čas, ko ne razmišljam o ničemer ali pa o vsem in si uredim misli ter preženem skrbi.

Ker bi rada spremljala svoj napredek in tudi za večjo motivacijo (vašo in svojo) bom na koncu dodala še nekaj podatkov o mojem teku:

• število aktivnosti: 10
• skupna razdalja: 33 km
• skupni čas: 4h 15 min
• porabljene kalorije: 1831 kal

Tako to je moj prvi mesec v besedah, upam, da sem vam dala motivacijo za telesno vadbo in ste si oz. si boste našli vadbo, ki vas bo veselila in boste komaj čakali, da boste aktivni. Uživajte!