16. februar 2015

Recept #2

Živjo!

V današnji objavi vam bom zaupala recept za kremno bučkino juho, ki je primerna tudi za vegane, ljudi z laktozno intoleranco in vse ljubitelje bučk. Priprava juhe je zelo enostavna in zanjo potrebujete le 2 sestavini, po kateri morate v trgovino, ostalo pa se verjetno nahaja kar v vaši kuhinji. Torej, da ne bom razvlekla uvodnika, si kar poglejmo, katere sestavine potrebujete:

- 2 bučki
- 1 manjša čebula
- 3 dcl vode
- sol
- poper
- muškatni orešček
Čebulo in bučki nareži na manjše kocke. V loncu segrej olje in dodaj čebulo. Čebulo praži dokler ni rahlo rjava, nato dodaj še bučke in jih malo popraži. Vse skupaj zalij z vodo in začini po okusu. Juha se naj kuha okrog 20 min, pač dokler niso bučke popolnoma mehke. Nato s paličnim mešalnikom sesekljaj bučke in čebulo. Če je juha pregosta dodaj še malo vode in začini po okusu. Juho daj nazaj na štedilnik in pusti, da vre še kakšni 2 minuti. Juho lahko sedaj odstaviš iz štedilnika in jo postrežeš. 

Jaz v juho dodam še malo posušenega peteršilja. Če hočete juho narediti "manj zdravo" lahko zraven ponudite tudi kruhove krutone. 

Dober tek!  

9. februar 2015

Dnevnik teka #8

Živjo!

Tako pa je prvi mesec leta 2015 za nami in s tem čas za nov dnevnik teka ali bolje rečeno dnevnik vadb. Upam, da ste izkoristili januar in začeli s športom, saj je začetek za vami in šport bo počasi postal vaš vsakdanjik.

Ni se veliko spremenilo od decembrskega dnevnika, še vedno hodim na vadbe v športnem klubu in nisem spremenila urnika. Ponedeljki so bili rezervirani za fat burn, torki in četrtki pa za zumbo in TNZ. Opazila sem tudi napredek, saj predvsem vaje za noge lahko izvajam brez problemov, veliko drugače pa je s trupom in rokami. Tukaj me še čaka veliko dela in bolečih mišic, preden bom zadovoljna. 

Objava bi bila zelo kratka, zato sem se odločila, da bom vključila v dnevnik tudi temo tega meseca #LoveYourSelf. Naj bo navdih spodnje motivacijsko besedilo.
Nikoli nisem bila športnica. Razen tistih nekaj poletnih tečajev plesa in tenisa v osnovni šoli nisem trenirala ničesar. Prav tako nikoli nisem marala športne vzgoje, saj nismo počeli stvari, v katerih bi uživala. Zato mi je toliko bolj zanimivo, da sem sedaj sredi dvajsetih let vzljubila šport. Še vedno ne maram skupinskih športov in tekmovanj, vendar pa sem našla nekaj disciplin, v katerih uživam in se veselim vsake vadbe. Moj odnos do športa se je spremenil, ko sem spremenila poglede nato kako hočem živeti življenje in poskrbeti za telo, da mi bo čim dlje služilo. Nekje sem prebrala, da ženske, ki so aktivne lažje donosijo otroka in se tudi prej okrevajo po porodu. Vem, da je še kar nekaj let do tega, da bom mama, ampak začela sem drugače razmišljati. Nisem razmišljala o tem, da hočem izgubiti kilograme, da hočem znižati konfekcijsko številko, ampak o tem, da hočem poskrbeti za svoje telo in duševno zdravje, da bom sposobna prenašati napore in stres, ki me še čaka v življenju. In ko se enkrat zaveš, da delaš to zase in za zdravje in ne za druge ljudi, da bodo občudovali tvoje vitko in spremenjeno telo, postane vadba užitek in zelo redko se zgodi, da si len in raje ostaneš doma na kavču pred televizijo. 

Torej odločila sem se, da bom poskrbela zase in s tem za svojo srečo. Od kar vadim imam več energije, sem manj pod stresom in sem bolj samozavestna. Želim, da vsak od vas v sebi najde tisto nekaj, zaradi česar boste vztrajali pri športu in videli boste, da bo vaša motivacija visoka tudi, ko bo težko in bodo bolele mišice ali pa ko bo zunaj slabo vreme in bi raje ostali doma na toplem. Upam, da vam bo ta drugi del objave, dal nekaj motivacije in boste začeli že danes.      

Uživajte!  

2. februar 2015

Motivacijski ponedeljek #2

Živjo!

Pa je prišel februar in s tem moj prvi tematski mesec (#LoveYourLife). Mesec bomo začeli z motivacijskim sporočilom, saj se mi zdi da je tak začetek dober. Izbrala sem citat, ki na kratko povzame, po katerih načelih naj bi živeli, da bi se imeli radi in bili zadovoljni s svojim življenjem. Vem, da je včasih težko sprejeti sebe, svoje misli in okolje, v katero smo postavljeni. Ampak se moramo tudi takrat zavedati, da smo pomembni MI in poskrbeti zase. 

Priznam, da sem ravno prejšnji teden pozabila, kako se imeti rada in kljub žalostnemu dogodku ostati na tirnicah zdravega načina življenja. Sem čustveni jedec in tako je črno čokolado zamenjala Milka, športno aktivnost pa ležanje pred televizijo. Zavedam se, da to ni najboljši recept, ampak včasih pridejo tudi takšni dnevi. Včasih pač moramo odžalovati, ampak pomembno je, da se čim prej vrnemo na ustaljene tirnice. 
Upam, da se bomo v tem mesecu naučili imeti radi sebe in kako premagati čustvene izzive na zdrav in telesu prijazen način.
 Uživajte!