25. avgust 2014

 Živjo!

V preteklosti sem veliko brala, še posebej ko sem obiskovala osnovno šolo. Starejša kot sem bila in več kot je bilo obveznosti, manj knjig sem prebrala. Letos sem si kot novoletno zaobljubo zadala, da bom vsak mesec prebrala eno knjigo. Da sem končno začela nazaj brati, je posledica tega, da sem imela manj obveznosti na fakulteti in s tem veliko več prostega časa. Nekaj izmed knjig je bilo neverjetnih in sem vesela, da so prišle v moje življenje. Na kratko predstavila knjige, ki sem jih prebrala do sedaj in upam, da bodo pristale tudi na vašem seznamu knjig, ki jih hočete še prebrati. 

1. John Green: ZVEZDE SO KRIVE
Zvezde so krive je roman, ki opisuje življenje in trpljenje najstnice Hazel. Hazel že od 13 leta boleha za neozdravljivo obliko raka in si želi, da njeno življenje ni v celoti podrejeno bolezni. Hazel hoče vse, kar si želijo dekleta njenih let. V skupini za samopomoč spozna fanta s podobno diagnozo. Gus v njen svet prinese smeh, pustolovščine in novo upanje. Roman je nekaj posebnega zato, ker opisuje drugačen pogled na raka in življenje onkoloških bolnikov. Med prebiranjem knjige občutiš žalost, veselje, strah in pogum. To je roman, ki ti da nov pogled na bolezen in vsebina ostane še dolgo časa v tvojih mislih.  

2. Carlos Ruiz Zafon: SENCA VETRA
O tem romanu sem napisala svojo prvo oceno knjige na mojem blogu, zato je ne bom na dolgo opisovala in vam bom prilepila povezavo do bloga LITERATURA #1.

3. Vesna Milek: CAVAZZA
Zimske večere mi je krajšala biografija Borisa Cavazze. Knjiga je zelo zanimiva, saj govori o razburljivem življenju Cavazze, od njegovih otroških let v Milanu do pomorskih in igralskih let. Piše tudi o njegovi (ne)sreči v ljubezni in življenju.

4. Carlos Ruiz Zafon: IGRA ANGELA 
Igra angela je druga knjiga v trilogiji Pokopališče pozabljenih knjig, vendar pa je napisana tako da jo lahko prebereš tudi če nisi prebral prvega romana. Je predzgodba knjige Senca vetra. Dogaja malo po drugi svetovni vojni. Glavna oseba v romanu je Martin David in v romanu je opisana njegova bitka za preživetje. Martin je kot otrok izgubil očeta in skozi roman spoznamo njegovo bitko za življenje. Martin je pisal serijo romanov Mesto prekletih pod psevdonimom, ki so kmalu postali senzacija. Martin se preseli v staro vilo in takrat se mu začnejo dogajati čudne stvari, zato začne raziskovati življenje prejšnjega lastnika. Nekega dne mu skrivnostni francoski založnik Andreas Corelli da ponudbo, ki je ne more zavrniti. V Martinovo življenje posveti luč upanja, hkrati pa na plan pridejo sence pekla, skrite v temnih kotih njegove hiše, in pisatelja potisnejo v napeti vrtinec skrivnostnih umorov. 

5. Carlos Ruiz Zafon: UJETNIK NEBES
Roman govori o življenju Fermina Romera Toresa, preden je začel delati v knjigarni Sempere. Skupaj z Danielom spoznamo zamolčano zgodbo Fermina. Fermin nas s pripovedovanjem zgodbe svojega življenja prestavi v najbolj kruto in nasilno obdobje Francovega režima.  

6. Norma Bale: KARAMEL
Knjiga Karamel je sestavljena iz 3 delov in v vsakem izvemo nekaj o življenju 3 glavnih oseb romana, ki pa so na nenavaden način povezana. Prvi del govori o Iri Monroe, študentki slovenščine, ki občuduje svojo profesorico Tanja in se zaplete v razmerje s starejšim, premožnim moškim (Marko Orel). Drugi del govori o poročeni profesorici, njenem poklicnem življenju in tem, kako se zaplete v afero z Markom. Zadnji del pa govori o pogubnem moškem Marku, o tem kako on gleda na svoje ljubice in varanje žene.
  

18. avgust 2014

Živjo!

Čas je za nov recept. Pred nekaj dnevi sem poskusila tale recept za borovničeve mafine z okusom pomaranče. Mafini so bili zelo okusni, osvežilni in lahki. 

Za mafine potrebuješ:
- 200 g borovnic
- 2 - 3 pomaranče (cca 2 dcl soka)
- 250 g moke
- 100 g rjavega sladkorja
- 2 kavni žlički pecilnega praška
- 1/2 kavne žličke sode bikarbone
- ščepec soli
- 1 jajce
- 6 jedilnih žlic olja
Pečico segrej na 180°C. 

Ne škropljeno pomarančo operi pod vročo vodo in jo obriši do suhega. Nastrgaj lupinico za 1/2 jedilne žlice, nato iz vseh pomaranč iztisni sok. V posodi premešaj moko, sladkor, pecilni prašek, sodo bikarbono in ščepec soli. V drugi posodi zmešaj jajce, olje in  pomarančno lupinico. Skozi gosto cedilo precedi 2 dcl pomarančnega soka in ga prilij jajčni masi. Vse skupaj dodaj mešanici moke in premešaj vse sestavine, da se navlažijo. Po potrebi primešaj še nekoliko pomarančnega soka, testo pa mora ostati rahlo trdo. Primešaj še borovnice. 

S testom napolni vdolbinice do 3/4 in mafine daj peč za 30 min, da postanejo zlato rjavi. Vzemi jih iz pečice in pusti 5 min počivati, nato jih vzemi iz modela in po želji posipaj s sladkorjem v prahu.
 
Dober tek!

8. avgust 2014

Portorož

Živjo!

V sredini julija sem se s prijateljico odpravila na počitnice na slovensko Obalo. Teh 5 dni morja in brezskrbnih dni posedanja v lokalih in ležanja na plaži, je še kako prišel prav, da sva se obe spočili po napornem izpitnem obdobju. Čeprav vreme ni bilo idealno za poležavanje na plaži, saj je deževalo kar 3 dni, je že sprememba okolja bila dovolj, da sem si napolnila baterije, prebrala knjigo in uživala v delanju nič. Prilepila bom nekaj slik, ki so nastale na tem kratkem dopustu. 

Prvi dan sva se odpravili v luko in našli svojo sanjsko ladjo. 

Ne gre brez slike Hotela Palace.

Večino juter sva začeli s smothijem ali  zelenim sokom iz Kravarne Cacao.

Končno je prišel tudi sončen in vroč dan za poležavanje na plaži


Na poti v Piran sva bili priča polni luni in čudovitemu sončnemu zahodu.
  


Piran v daljavi.

  Še zadnji pogled na morje ob odhodu domov.

4. avgust 2014

Motivacijski ponedeljek #1

Živjo!

Pred kratkim sem naletela na tale citat in vtisnil se mi je v spomin, predvsem zato, ker opisuje zdrav odnos do vadbe in telesa. Menim, da ko začnemo ljubiti sebe in svoje telo, začnemo drugače gledati na športno aktivnost in prehranjevanje. Takrat začnemo skrbeti za svoje telo, se truditi, da jemo tisto, kar nam bo prineslo dolgo in zdravo življenje in se začnemo gibati, ker hočemo, da izgubimo tistih nekaj maščobnih oblog okrog trebuha, ki so lahko vzrok za sladkorno bolezen, povišan krvni tlak in holesterol. Ko začnemo skrbeti za telo, ni težko zamenjati nezdrave prehrane za sveže sadje in doma skuhano kosilo ter ležanje pred televizijo za aktivnosti v naravi ali bližnji telovadnici.    
Torej naj bo cilj za mesec avgust, da se naučimo ljubiti telo in zanj storiti vse, kar je v naši moči, da bo čim bolj zdravo. 

1. avgust 2014

Živjo!

V zadnjem mesecu nisem imela motivacije za pisanje (po vseh izpitih, sem potrebovala malo odklopa od vsega in vseh) in zato ni bilo novih dnevnikov, receptov in drugih blogov. Vmes se mi kar zmanjka energije za pisanje in na žalost se to pozna na blogu. Vendar pa moja motivacija za tek ni splahnela in sem v zadnjih dveh mesecih (junij in julij), pridno hodila teč tako sama kot v družbi. V začetku junija sem med tekom srečala sošolca iz osnovne šole. Videla se nisva že pet let (od gimnazije naprej) in oba sva bila presenečena. Takrat sva se samo poslovila z besedami, da se še morda kdaj srečava, ko bova tekla. Res sva se srečala, šla skupaj teč in si izmenjala številke. Še vedno tečeva vsak zase, vmes pa skupaj in to je prav zanimivo, saj je tek postal ne le športna aktivnost ampak tudi druženje. To zgodbo sem napisala z namenom, da vam povem, da te lahko tek tudi preseneti in ti v življenje vrne stare prijatelje ali te spozna z novimi. Vsak začne teči iz različnih razlogov, ampak s tem postaneš del nove skupine ljudi, do katere začutiš tudi pripadnost. Občutek pripadnosti je tudi en izmed dejavnikov, da vztrajaš pri teku in pleteš nove vezi. Mogoče se bo slišalo sebično in samovšečno, ampak se počutim ponosno, ko nekomu povem, da tečem in dobijo tisti sij občudovanja v očeh. Tek lahko kar hitro postane tema pogovora in s tem ko opišeš drugim, kako se počutiš tudi njih navdušiš nad športno aktivnostjo. Vendar vedno poudarim, da to ni nujno tek, saj je najboljše, če vsak počne tisto, kar ga veseli naj bo to kolesarjenje, sprehodi ali skupinske vadbe. Pomembno je da se giblješ, da tistih 3x na teden poženeš srce, se preznojiš in potem počutiš kot prerojen.  

Pri teku mi še vedno pomaga aplikacija RunKeeper, čeprav vmes grem teč tudi brez nje. Opazila sem da tečem hitreje. Na začetku je bila moja hitrost (average pace) okrog 7,5 min/km, po treh mesecih teka pa je okrog 6,5 min/km. S tem ko sem začela teči hitreje in zaradi izboljšane tudi tehnike teka, me je nehal boleti kolk, prav tako nisem čutila pekoče bolečine v mišicah (zastajanje mlečne kisline). Po teku vedno naredim vaje za raztezanje po Youtube videih. Najraje s raztezam ob videih, ki vsebujejo elemente joge kot tistih s suhoparnim atletskim raztezanjem. Ker zadnja 2 meseca po vsakem teku naredim tudi več vaj za raztezanje, so moje mišice postale bolj fleksibilne. Vem, da bi morala delati tudi vaje za moč, ampak za enkrat sem zadovoljna, da obujem tekaške copate in grem na zrak. Čeprav je tek že velik del mojega življenja in ga pogrešam, če ne grem teč vsak drugi dan, pa se še vedno privajam, na življenjski stil z vsakodnevno športno aktivnostjo. Tukaj se zopet vrnem k prepričanju, ki sem ga zapisala začetku leta, da moramo z malimi koraki stopati proti bolj zdravemu načinu življenja.   

Sedaj pa še tekaški dnevnik v številkah za junij in julij:
- število aktivnosti: 15 
- skupna razdalja: 48 km
- skupni čas: 7h 15min
- porabljene kalorije: 2648 kal