Živjo!

Zopet je mesec naokoli in je čas za moj dnevnik teka. Avgust je zelo kisel in bilo je le malo dni, ko sem lahko šla teč. Vse tiste dni ko ni lilo kot iz škafa in je bilo vsaj malo suho sem se odpravila teč. Še dobro, da je po treh mesecih rednega teka moja kondicija zrasla in zdržim daljše teke. V avgustu so bili skoraj vsi moji teki dolgi okrog 5 km. Tako sem vsaj imela občutek, da sem tiste redke sončne žarke zares izkoristila. 

Tečem tako sama kot v družbi. Tek v družbi mi je pomagal, da sem pospešila tek in s tem izboljšala tudi držo in tehniko teka. Res je, da ne morem preteči vseh 5 km skupaj in vmes diham kot stara lokomotiva, ampak tako hitreje napredujem. Vem, da ne smem pretiravati, saj s tem tvegam poškodbe. Ko tečem sama se mi velikokrat zdi, da tečem v neki coni udobja in s tem ne napredujem tako hitro kot bi drugače. 

V mesecu avgustu sem si zadala cilj, da bom skupno pretekla 30 km. To, da sem imela cilj, me je še bolj motiviralo, da sem vztrajala pri daljših tekih. Teh težko pričakovanih 30 km sem pretekla do 25. avgusta. Občutek, po tem ko sem uresničila svoj cilj, je bil čudovit in bila sem ponosna nase. 

Poleg vaj za raztezanje mišic, sem začela delati tudi vaje za določene skupine mišic. Po pretečenih 5 km, najprej naredim vaje za raztezanje, potem pa še kakšen kratek video za trebušne mišice ali vaje za moč. Na začetku nisem imela moči, da bi poleg teka delala še druge vaje, sedaj pa imam še toliko energije, da lahko naredim dodatne vaje in tako krepim mišice.

Opazila sem spremembe na telesu, saj so moje noge postale bolj mišičaste in ni več tistih mlahavih stegen. To je le še dodatna motivacija, saj tako vidiš, da vsi ti preznojeni kilometri vplivajo na telo in da ne dela le srčna mišica ampak tudi ostale.

Sedaj pa še nekaj številčnih podatkov za avgust:

- število aktivnosti: 10

- skupna razdalja: 44,3 km

- skupni čas: 7h 27min
- porabljene kalorije: 2,543 kcal

Čeprav je to dnevnik teka bom vključila prehrano, saj sem imela velike težave pri samodisciplini. Avgust je bil zelo stresen mesec, saj sem čakala na rezultate še zadnjega izpita na fakulteti in profesor si je vzel veliko več časa za popravljanje kot sem pričakovala. Bila sem razpeta med tem ali se bom začela zopet učiti ali bom lahko brezskrbno uživala cel september. Na srečo je bil rezultat pozitiven in vsa jeza in živci so bili odveč. Zaradi stresa pa sem imela težave z nadzorom nad prehrano. Pojedla sem več čokolade, piškotov in čipsa kot bi bilo primerno za nekoga, ki želi živeti bolj zdravo. Ves čas sem imela željo po pici in mastni hrani. Sicer se nisem zredila, ker sem redno hodila teč, ampak vseeno nisem zadovoljna s tem, da sem popustila. Še vedno vsako jutro spijem smoothie (vitaminska bomba), zeleni čaj (antioksidanti) in čez dan poskušam spiti vsaj 8 kozarcev vode. Upam, da bom v septembru bolj disciplinirana in se bom vrnila na stara pota brez sladkarij in mastnih prigrizkov.

Uživaj!

Živjo!

V zadnjem mesecu nisem imela motivacije za pisanje (po vseh izpitih, sem potrebovala malo odklopa od vsega in vseh) in zato ni bilo novih dnevnikov, receptov in drugih blogov. Vmes se mi kar zmanjka energije za pisanje in na žalost se to pozna na blogu. Vendar pa moja motivacija za tek ni splahnela in sem v zadnjih dveh mesecih (junij in julij), pridno hodila teč tako sama kot v družbi. V začetku junija sem med tekom srečala sošolca iz osnovne šole. Videla se nisva že pet let (od gimnazije naprej) in oba sva bila presenečena. Takrat sva se samo poslovila z besedami, da se še morda kdaj srečava, ko bova tekla. Res sva se srečala, šla skupaj teč in si izmenjala številke. Še vedno tečeva vsak zase, vmes pa skupaj in to je prav zanimivo, saj je tek postal ne le športna aktivnost ampak tudi druženje. To zgodbo sem napisala z namenom, da vam povem, da te lahko tek tudi preseneti in ti v življenje vrne stare prijatelje ali te spozna z novimi. Vsak začne teči iz različnih razlogov, ampak s tem postaneš del nove skupine ljudi, do katere začutiš tudi pripadnost. Občutek pripadnosti je tudi en izmed dejavnikov, da vztrajaš pri teku in pleteš nove vezi. Mogoče se bo slišalo sebično in samovšečno, ampak se počutim ponosno, ko nekomu povem, da tečem in dobijo tisti sij občudovanja v očeh. Tek lahko kar hitro postane tema pogovora in s tem ko opišeš drugim, kako se počutiš tudi njih navdušiš nad športno aktivnostjo. Vendar vedno poudarim, da to ni nujno tek, saj je najboljše, če vsak počne tisto, kar ga veseli naj bo to kolesarjenje, sprehodi ali skupinske vadbe. Pomembno je da se giblješ, da tistih 3x na teden poženeš srce, se preznojiš in potem počutiš kot prerojen.  

Pri teku mi še vedno pomaga aplikacija RunKeeper, čeprav vmes grem teč tudi brez nje. Opazila sem da tečem hitreje. Na začetku je bila moja hitrost (average pace) okrog 7,5 min/km, po treh mesecih teka pa je okrog 6,5 min/km. S tem ko sem začela teči hitreje in zaradi izboljšane tudi tehnike teka, me je nehal boleti kolk, prav tako nisem čutila pekoče bolečine v mišicah (zastajanje mlečne kisline). Po teku vedno naredim vaje za raztezanje po Youtube videih. Najraje s raztezam ob videih, ki vsebujejo elemente joge kot tistih s suhoparnim atletskim raztezanjem. Ker zadnja 2 meseca po vsakem teku naredim tudi več vaj za raztezanje, so moje mišice postale bolj fleksibilne. Vem, da bi morala delati tudi vaje za moč, ampak za enkrat sem zadovoljna, da obujem tekaške copate in grem na zrak. Čeprav je tek že velik del mojega življenja in ga pogrešam, če ne grem teč vsak drugi dan, pa se še vedno privajam, na življenjski stil z vsakodnevno športno aktivnostjo. Tukaj se zopet vrnem k prepričanju, ki sem ga zapisala začetku leta, da moramo z malimi koraki stopati proti bolj zdravemu načinu življenja.   

Sedaj pa še tekaški dnevnik v številkah za junij in julij:

- število aktivnosti: 15 

- skupna razdalja: 48 km

- skupni čas: 7h 15min

- porabljene kalorije: 2648 kal

  

Ko čokoholik začne teči

Živjo!

Že kar nekaj časa je od mojega zadnjega dnevnika in kar nekaj stvari se je spremenilo v mojem vsakdanu, v želji po bolj zdravem in kakovostnem življenju.

Po stresnem marcu, zaradi izpita, in še zadnjih obveznosti na fakulteti v zvezi s praktičnim usposabljanjem, je sledil bolj umirjen april. Ker v času stresa, učenja in neprespanih noči vedno posegam po čokoladi in kofeinu, sem se odločila, da bom za en mesec prenehala jesti slaščice (čokolada, torta, sladoled...) in zmanjšala uživanje kave na minimum. Prve dni v aprilu je bilo kar hudo, saj mi je predvsem čokolada zelo manjkala, ta njen sladek okus, ki se razvije po tem, ko se ti stopi v ustih. Po 2 tednih je prišel dan, ko me je želja po čokoladi skoraj premagala. Imela sem 2 možnosti ali vztrajam in ne pojem čokolade ali pa na vse skupaj pozabim in uživam v moji sladki razvadi, odločila sem se za prvo možnost in od takrat nimam več želje po čokoladi vsak dan po vsakem obroku. Minil je že ta 1 mesec brez slaščic in moram priznati, da sem kar ponosna nase, saj sem se pregrešila le 3 krat in zdi se mi, da čokolada ne nadzoruje več mene.  Če si tudi ti čokoholik kot jaz, ti svetujem, da poskusiš ta enomesečni preizkus in verjemi uspelo ti bo zmanjšati željo po sladkem, izboljšati počutje in tem uravnovesiti raven hormonov.

Po dveh mesecih intenzivnih vadb, sta sledila 2 meseca lenarjenja in prelaganja športne aktivnosti na jutri. Enostavno nisem našla motivacije, da bi se dvignila s stola in šla v naravo ali telovadnico. Po pogovorih s prijateljicami o tem kako aktivne so in kakšne pozitivne spremembe čutijo, sem se odločila, da je konec z lenarjenjem in da moram tudi sama začeti z neko vadbo, ki me bo veselila in ne bom prenehala po nekaj dneh. Začelo se je z enournimi sprehodi okrog bližnjega jezera, vendar to ni bilo to kar sem iskala in sem zopet odnehala. Potem pa sem izvedela za aplikacijo RunKeeper, ki jo lahko naložiš na telefon in vklopiš, ko začneš s športno aktivnostjo. Aplikacija je sestavljena iz več zavihkov in ima več funkcij, jaz jo uporabljam pri teku. Ker je aplikacija povezana z GPS, te spremlja med tekom in beleži razdaljo, čas in hitrost. Na koncu vadbe dobiš poročilo o tvojem dosežku skupaj z zemljevidom in vsemi podatki, ki jih aplikacija spremlja. Moram priznati, da so aplikacija, pogovor s prijateljico, ki mi je povedala, da se počuti neverjetno dobro, sedaj ko že 2 meseca teče in slaba vest, da jaz nič ne delam, pripomogli k temu, da je moja motivacija za šport narasla. Vedno sem mislila, da jaz nisem človek za tek in tega ne zmorem, ampak sem sedaj sama sebe prepričala, da to ni res. Vsak je sposoben teči, razen če mu to ne dopušča zdravstveno stanje, le premagati mora sam sebe, si vsaj na začetku poiskati neko zunanjo motivacijo (pri meni je to še vedno moja nova aplikacija, ki jo naravnost obožujem), si obuti tekaške copate in se podati tekaški dogodivščini nasproti. Seveda moraš začeti počasi in si postaviti realne cilje, vendar pa je občutek, ko se vrneš s teka in vsakič zmoreš več, vedno znova dodatna motivacija, da komaj čakaš na naslednji tekaški podvig.

Pa še motivacijsko sporočilo za vas in zame: